Ljubljana - Reči, da je dogajanje na slovenskem trgu nepremičnin čudno, bi bilo morda pretirano. Dejstvo pa je, da se dogajanje na tem področju vsaj v nekaterih segmentih precej razlikuje od dogajanja na trgu nepremičnin v razvitih zahodnih in severnih državah, s katerimi se tako radi primerjamo.

Slovenija je od drugih evropskih držav drugačna že po tem, da imamo izredno visok delež stanovanjskih, delno pa tudi poslovnih nepremičnin, ki so v lasti uporabnikov.
 

Lastniki, ki se bodo oglasili pri nas, lahko
prodajo svojo rabljeno nepremičnino brez provizije.

Nepremičnine so se lani najbolj podražile na območju Celja, za 26 odstotkov, cene so malo padle - za odstotek - le na območju Kranja

Kaj se dogaja na slovenskem trgu nepremičnin? Bodo cene naraščale ali padale? Kaj je s stanovanjskimi posojili, z evidenco trga nepremičnin? To je le nekaj vprašanj, na katera so včeraj v organizaciji Planet GV iskali odgovore udeleženci četrte slovenske nepremičninske konference v Portorožu. Udeležujejo se je nepremičninski strokovnjaki, predstavniki bank, nekaj ministrstev in univerz, ki v dveh dneh na plenarnih zasedanjih in v več sekcijah skušajo doreči številna odprta vprašanja, opozarjajo pa še na novosti nedavno sprejete novele stanovanjske zakonodaje.

Strokovni izpit za pridobitev licence za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja se bo po novem izvajal na podlagi predpisov, ki urejajo nacionalno poklicno kvalifikacijo. To je po poročilu ministrstva za okolje in prostor skladno s spremembami zakona o nepremičninskem posredovanju.

Marsikdo se pred nakupom ali prodajo nepremične sooča z vprašanjem »Koliko bom dobil? Da ne dobim premalo« oz. »Koliko bom plačal? da ne plačam preveč.« To so vsakodnevna vprašanja kupcev in prodajalcev nepremičnin ter vseh tistih, ki se z nepremičninami ukvarjajo posredno ali neposredno.

82 odstotkov slovenskih gospodinjstev ima lastno stanovanje, je pokazala raziskava Eurostata.

Dve tretjini gospodinjstev v Evropski uniji sta leta 2005 imeli lastno stanovanje, preostala tretjina je bila najemnikov. Delež lastnikov stanovanj je bil najvišji v Estoniji in Litvi (88 odstotkov), najnižji pa v Nemčiji (44 odstotkov). Slovenija je bila z 82 odstotki lastniških stanovanj leta 2005 nad povprečjem tedanje petindvajseterice članic unije.

Zanimiv bo za najširši krog uporabnikov - državne ustanove, lokalne skupnosti, pravne in fizične osebe.

Od popisa nepremičnin je minilo šest mesecev. Kaj se dogaja z zbranimi podatki, smo povprašali na Geodetsko upravo RS (GURS).

"Vzpostavljanje registra nepremičnin je v zadnji fazi, kar pomeni, da se na podlagi podatkov iz obstoječih evidenc - zemljiškega katastra, katastra stavb, centralnega registra prebivalstva ... - in podatkov, zbranih v popisu nepremičnin, kreirajo posamezne nepremičnine, kot so opredeljene v zakonu o evidentiranju nepremičnin. Register nepremičnin bo predvidoma vzpostavljen v prvem tednu junija, " je dejal Franc Ravnihar, direktor urada za nepremičnine na GURSU.

V letošnjem prvem četrtletju je bilo v Sloveniji izdanih nekaj več kot 1.300 dovoljenj za gradnjo stavb, je razvidno iz podatkov Statističnega urada RS (Surs). Največ stanovanj bodo gradili v Podravju, najmanj pa v Zasavju.

Skupna površina vseh načrtovanih stavb, za ka tere so bila v prvem letošnjem trimesečju izdana gradbena dovoljenja, je skoraj 630 tisoč kvadratnih metrov, kar je za štiri odstotke manj od površine stavb, katerih gradnja je bila predvidena z gradbenimi dovoljenji, izdanimi v lanskem prvem četrtletju. Površina načrtovanih stanovanjskih stavb je bila večja za odstotek, površina načrtovanih nestanovanjskih stavb pa manjša za 11 odstotkov.

Novi zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), veljati je začel novembra lani in je omogočil pripravo in sprejetje novih osnutkov prostorskih načrtov (OPNačrt), je spodbudil občine, da so se takoj lotile priprave novih prostorskih dokumentov.

Davke velik del ljudi obravnava kot nujno zlo, ki jih je treba plačevati. Odnos do davkov je v večini primerov negativen, ker je razširjeno prepričanje, da denar od davkov porabi država za lastne potrebe.

Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Temeljni cilj zakona je izločiti iz veljavnega Zakona o graditvi objektov in še veljavnega dela Zakona o prostorskem načrtovanju vse tiste določbe, ki se nanašajo na pogoje za opravljanje dejavnosti in reguliranih poklicev na področju arhitekturne in inženirske dejavnosti ter določbe, ki se nanašajo na delovanje pristojnih poklicnih zbornic, to je Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) ter Inženirsko zbornico Slovenije (IZS).

Sredi januarja je začela veljati novela zakona o graditvi objektov. Dopolnitve se med drugim nanašajo na opredelitev vrst objektov, določitev odgovornega vodje projekta - to bo po novem odgovorni projektant iz stroke, ki pri gradnji glede na namen objekta prevladuje - in na izračun vplivnega območja za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Včeraj je začela veljati novela zakona o graditvi objektov, dopolnitve pa se med drugim nanašajo na opredelitev vrst objektov, na določitev odgovornega vodje projekta - ta bo po novem odgovorni projektant iz stroke, ki pri gradnji glede na namen objekta prevladuje - in izračun območja za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Novost pa je tudi, da investitorju za pridobitev projektnih pogojev in soglasij ne bo treba plačati.

Sčasoma bomo tudi v Sloveniji dobili davek na nepremičnine. Za podrobnejše informacije o njem je sicer še prezgodaj, že danes pa je jasno, da ta na poslovanje lizinških hiš ne bo pomembno vplival.