Po informacijah ministrstva za okolje in prostor (MOP) je do konca marca letos 132 občin začelo postopek priprave OPNačrtov. Do uveljavitve novih prostorskih načrtov občine spreminjajo in dopolnjujejo dosedanje veljavne planske akte, ob smiselnem upoštevanju določil novega ZPNačrta.

Za to možnost se je v tem obdobju odločilo 42 občin, in sicer v primerih, ko gre za pred-loge spremembe namenske rabe zemljišč za investicijske pobude, ki so v javno dobro in ključnega pomena za razvoj posamezne lokalne skupnosti. V vseh drugih primerih je MOP občine napotil na pripravo novih celovitih OPNačrtov, v katere so zajete vse legitimne pobude javnega in zasebnega sektorja. V 14 občinah vodijo sočasno oba postopka.

Krajše poti za investitorje

Cilj novega zakona o prostorskem načrtovanju je bil narediti postopke krajše, jasnejše in preglednejše, s tem pa tudi cenejše in bolj fleksibilne, zatrjujejo na MOP. To pomeni: čim hitrejšo pot od spremembe namenske rabe prostora, z nedvoumno definiranimi merili in pogoji za načrtovanje in projektiranje, do izdaje upravnih dovoljenj za gradnjo in druge posege v prostor ob sočasnem upoštevanju vseh varstvenih režimov in omejitev.

Prostorski informacijski sistem (PIS), ki je brezplačno na voljo pripravljavcem OPNačrtov, posreduje podatke o omejitvah in varstvenih režimih v prostoru in usmerja načrtovalce in posledično investitorje na območja brez omejitev, s čimer se izognejo dolgotrajnim in pogosto neuspešnim usklajevanjem s posameznimi resorji. Sistem se sproti dopolnjuje in posodablja, še dodajajo na MOP.