Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Temeljni cilj zakona je izločiti iz veljavnega Zakona o graditvi objektov in še veljavnega dela Zakona o prostorskem načrtovanju vse tiste določbe, ki se nanašajo na pogoje za opravljanje dejavnosti in reguliranih poklicev na področju arhitekturne in inženirske dejavnosti ter določbe, ki se nanašajo na delovanje pristojnih poklicnih zbornic, to je Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) ter Inženirsko zbornico Slovenije (IZS).
Predlog zakona na novo določa pogoje za opravljanje reguliranih poklicev na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, in sicer za odgovornega vodjo izdelave prostorskega akta, odgovornega projektanta, odgovornega revidenta, odgovornega nadzornika in odgovornega vodjo del, pri tem pa posameznikom zagotavlja ohranitev pridobljenih pravic. Namen zakona je dvig pogojev za opravljanje storitev v zvezi s projektiranjem, pri prostorskem načrtovanju pa je cilj zakona delna deregulacija pogojev za opravljanje storitev. Cilj zakona je tudi uvedba mehanizmov in inštrumentov, s katerimi bi se zagotovila večja kakovost izvajanja storitev na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter poenostavitev postopkov in odprava številnih administrativnih ovir.

Predlog zakona prinaša veliko spremembo na področju delovanja pristojnihpoklicnih zbornic in sicer ukinitev obveznega članstva. Predlog zakona predvideva prostovoljno članstvo v zbornicah,določa postopek za ustanovitev morebitnih novih zbornic, pravila za preoblikovanje ZAPS in IZS ter pravila glede reprezentativnosti zbornic.

S tem v povezavi predlog zakona prinaša bistveno spremembo na področju izvajanja javnih pooblastil. Zaradi predlagane ukinitve obveznega članstva je bil zaradi doseganja največje možne kontrole pri izvajanju javnih pooblastil posledično kot najustreznejši predlagan model, po katerem naloge, ki se na zbornicah izvajajo kot javna pooblastila, prevzame ministrstvo, pristojno za graditev in prostorsko načrtovanje. V primeru razpršitve javnih pooblastil na večje število zbornic in drugih organizacij bi se namreč onemogočil učinkovit nadzor nad izvajanjem javnih pooblastil. Prenos izvajanja nalog, ki se trenutno izvajajo kot javna pooblastila zbornic, na ministrstvo, je s tega vidika tudi bolj ekonomično.