REZERVIRANO - POTEKA POSTOPEK PRODAJE

KRANJSKA GORA - Starejšo obnovljeno kmečko hišo v izmeri cca 250 m² z pomožnim objektom v izmeri 87 m² in zemljiščem 733 m², na atraktivni lokaciji - PRODAMO

Kranjski Gori prodamo  prenovljeno starejšo kmečko hišo v izmeri cca 250 m² z pomožnim objektom v izmeri 87 m² in zemljiščem 733 m², na atraktivni lokaciji

1: STANOVANJSKA STAVBA

PRITLIČJE v izmeri 126 m² obsega:

Predprostor

Vežo

Kuhinjo z jedilnico

Wc

Dnevni prostor

Otroško sobo

Soba s kotlovnico in shrambo

V pritličju je izdelano samostojno stanovanje z kuhinjo, dnevnim prostorom, wcjem, in otroško sobo.

V kuhinji je po tleh položena rustik keramika. Vgrajena je peč na trda goriva s katero je domača goveja juha veliko bolje in okusneje kuhana, kot na steklokeramični pečici.

V dnevnem prostoru in otroški sobi so po tleh položene lakirane smrekove deske, ki dajejo hiši občutek topline in domačnosti.

Pritličje ima samostojen wc.

Pod pritličjem se nahaja klet, v velikosti 1/3 hiše.

MANSARDA  v izmeri 120 m2 obsega:

Spalnico

Kopalnico

Hodnik

Neizdelan večji dnevni prostor

V mansardi je izgotovljena večja spalnica, kopalnica in hodnik.

Neizdelan je večji prostor, ki naj bi bil namenjen dnevnemu prostoru.

2:  POMOŽNI DODATNI OBJEKT

Ob stanovanjski stavbi je zgrajen pomožni dodatni objekt, ki služi kot drvarnici, shrambi,. Kolesarnici in spravilu raznih pripomočkov

3. ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE

Zazidljivo zemljišče predstavlja zemljišče okoli in ob hiši, na katerem je postavljen novejši nadstrešek za avto.

Na južnem delu zemljišča je postavljen zelenjavni vrt.

Po prostorskih pogojih Občine Kranjska Gora je možnost pozidljivosti 30% in možnost postavitve objekta s tremi stanovanjskimi enotami.

Ogrevanje:

Ogrevanje v stanovanjski stavbi je urejeno preko glavne toplotne črpalke Panasonic Eco dan. Toplotna črpalka je bila vgrajena leta 2022.

Toplotna črpalka je vgrajena na zunanji severni strani objekta, tik ob objektu.

Ogrevanje je radiatorsko.

Dodatno ogrevanje je izvedeno s pečjo na trda goriva v kuhinji in kaminsko pečjo v dnevnem prostoru.

Vodovod – kanalizacija:

Objekt je priključen na vodovodno in kanalizacijsko omrežje.

Okna in vrata

Vsa okna so izdelana v izvedbi s 2-slojno zasteklitvijo.

Okna omogočajo velik dostop svetlobe, ter odprt pogled na teraso in naravo.

Prostori v hiši imajo nižje stropove, kar daje občutek domačnosti in lahkotnosti.

Streha

Kritina je bila zamenjana leta 2015 s kritino Bramac. Celotna streha je podeskana s smrekovimi deskami – colarcami.

Na deske je nabita Tyvek vodoodporna folija.

Vgrajene so prečne in vzdolžne letve.

Kritina je Bramac opečni strešnik.

NOTRANJA OPREMA

V stanovanjski stavbi je vgrajena notranja oprema delno po naročilu, delno po izboru proizvajalcev.

PRIKLJUČKI

internet- optika Telemach

ogrevanje- toplotna črpalka

elektro energetsko omrežje

vodovodno omrežje

kanalizacijski sistem

LOKACIJA

Vsa infrastruktura zagotavlja popolno udobje, v bližini je trgovina, trgovski center vrtec, sprehajalne poti.

Lokacija ponuja veliko možnosti za sprehode ter preživljanje prostega časa v naravi.

CENA

Prodajna cena znaša 515.000,00 EUR.

Pogoj prodajalca je, da kupec poravna strošek davka na promet nepremičnin v višini 2% od kupnine.

Podatki za investitorje za možnosti gradnje na zazidljivem zemljišču 733 m²

PRILOGA PIP

VRSTE DOPUSTNIH DEJAVNOSTI, VRSTE DOPUSTNIH GRADENJ IN DRUGIH DEL TER VRSTE

DOPUSTNIH OBJEKTOV GLEDE NA NAMEN

- vrste dopustnih dejavnosti:

Iz meril in pogojev, opredeljenih v 9. členu Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje

Občine Kranjska Gora - Uradno prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB5:

(1) Območja za stanovanja in kmetije (SK):

(1a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

- stanovanja, razen samskih in študentskih domov;

- kmetije;

- sekundarno bivanje, vendar le v obstoječih sekundarnih bivališčih;

- terciarne in kvartarne dejavnosti, razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov,

študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih

nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju;

- proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 120 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje;

- šport in rekreacija.

- vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del:

Iz meril in pogojev, opredeljenih v 9. členu Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje

Občine Kranjska Gora - Uradno prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB5:

(1b) dopustne so naslednje vrste posegov:

- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,

odstranitve objektov;

- v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti

na lastnem zemljišču - za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti, izjemoma se

parkirišča lahko zagotovijo na javnih parkiriščih, če na zemljišču teh potreb ni možno zagotoviti

in stavba leži v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (naselbinska dediščina);

- za sekundarna bivališča so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov;

dozidave in nadzidave so dopustne le v primeru izboljšave funkcionalne zasnove in

nastanitvenega standarda obstoječega objekta (dopustno je povečanje zazidane površine

objekta do 20% za stavbe z enim sekundarnim stanovanjem), ni pa dopustno: povečevanje

nastanitvenih kapacitet ali povečevanje števila sekundarnih stanovanj;

- dopustne so spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano

območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, razen omejitev za spremembe namembnosti,

ki so navedene v nadaljnjih alinejah;

- spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov z zmogljivostjo nad 50

ležišč niso dopustne;

- spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne;

- novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in

igrišča (i), v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba

zagotoviti na lastnem zemljišču;

- novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne;

- dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s tabelo 4;

- ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja,

komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve;

- ureditve javnih površin;

- postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

MERILA IN POGOJI ZA GRADITEV OBJEKTOV IN IZVEDBO DRUGIH DEL

Opozorilo: podatki pod to točko se ne navajajo, če je za območje sprejet državni lokacijski načrt.

Funkcionalna in oblikovna merila in pogoji:

- tipologija zazidave:

v (vas);

- velikost in zmogljivost objekta:

Iz meril in pogojev, opredeljenih v 8.b členu Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za

območje Občine Kranjska Gora - Uradno prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB5:

(1) Za obstoječe objekte z namembnostjo, ki ni v skladu s PUP, je dopustna nadaljnja raba

objekta (ne glede na dopustne namembnosti v 9. členu), v skladu s pridobljenim dovoljenjem in

v okviru veljavnih okoljskih predpisov.

Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa PUP, za

obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru

določb PUP.

Dopustne vrste posegov so:

- rekonstrukcija.

(2) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po

PUP (npr. nima funkcionalnega zemljišča ali nima zadostnih odmikov od parcelne meje, nima

dovolj velikega zemljišča namenjenega gradnji) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s

pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti.

Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa PUP, za

obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru

določb PUP.

Dopustne vrste posegov so:

- rekonstrukcija;

- dozidave in nadzidave niso dopustne;

- podkletitev v gabaritu obstoječega tlorisa;

- nadomestna gradnja na enakem mestu in v enakih gabaritih;

- nadomestitev objekta - v enakih ali manjših gabaritih;

- pergole in nadstreški izven območij naselbinske dediščine in te površine ostanejo odprte

(nimajo obodnih sten ali niso zastekljene).

(3) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po

PUP (t.j. obstoječ objekt ima manjše odmike od predpisanih, ima pa dovolj veliko zemljišče

namenjeno gradnji, velikost parcele omogoča dozidave ali tudi novogradnje) je dopustna

nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih

dejavnosti.

Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa PUP, za

obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru

določb PUP.

Dopustne vrste posegov so:

- rekonstrukcija;

- dozidave, nadzidave so dopustne pod pogoji za novogradnje objektov;

- dopustna je podkletitev objekta;

- izjemoma so za objekte, ki se varujejo kot kulturna dediščina, dopustne dozidave, nadzidave

in podkletitev z manjšimi odmiki od dopustnih za novogradnje, vendar le s soglasjem soseda,

nadomestna gradnja na enakem mestu in v enakih gabaritih;

- nadomestitev objekta - v enakih ali manjših gabaritih; v večjih gabaritih pa v skladu z

zgornjimi alinejami oz. odstavki.

(4) Določbe tega člena veljajo na vseh območjih in površinah namenske rabe prostora,

določene v 9. členu odloka.

Iz meril in pogojev, opredeljenih v 11. členu Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje

Občine Kranjska Gora - Uradno prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB5:

(1) Zazidana površina posameznega objekta je zazidana površina celotnega objekta, ki v

prostoru tvori eno zaznavno stavbno maso, ne glede na to iz koliko delov ali objektov je

sestavljen ter ne sme preseči 280 m2, razen

- v območjih za proizvodnjo (P);

- v območjih za mešane dejavnosti (M);

- v območjih za turistične objekte (H) v ureditvenih enotah za hotele (h);

- v ureditvenih enotah s svojstvenim oblikovanjem (x);

- v ureditvenih enotah dvorane (d);

- in v območjih naselbinske dediščine, kjer se objekti lahko medsebojno stikajo in povezujejo.

- oblikovanje zunanje podobe objekta:

Iz meril in pogojev, opredeljenih v 17. členu Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje

Občine Kranjska Gora - Uradno prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB5:

(1) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste

objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oz. zaselka, tako da novi objekti po višini ne

izstopajo iz celotne podobe naselja oz. zaselka.

(2) Dozidani ali nadzidani obstoječi objekti ter novi objekti morajo biti oblikovani v takšnih

razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in

razmerja novega stavbnega volumna ne sme bistveno odstopati od razmerij in velikosti

sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno.

Iz meril in pogojev, opredeljenih v 21. členu Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje

Občine Kranjska Gora - Uradno prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB5:

Vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave

(1) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za

oblikovanje objektov in izrabo zemljišča namenjenega gradnji kot za novogradnje, razen če gre

za obstoječi objekt za katerega velja 8.b člen.

(2) Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in

morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.

Iz meril in pogojev, opredeljenih v 19.b in 20. členu Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za

območje Občine Kranjska Gora - Uradno prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB5:

(1) Strehe s strešinami v nagibu morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad

sestavljenim tlorisom so dopustne tudi sestavljene strehe, zaključek strehe mora biti izveden s

trikotnim čelom (zatrepom). Sleme mora potekati v smeri daljše stranice osnovnega tlorisa

stavbe. V primeru dvojčka ali drugih objektov, ki se medsebojno stikajo, lahko smer slemena

poteka tudi v smeri krajše stranice posamičnega objekta, če se sleme nadaljuje v isti smeri in

višini na sosednjem objektu. Pogoji te tč. tega člena ne veljajo za steklenjake/zimske vrtove in

za infrastrukturne objekte (kot. npr. TP).

(2) Strešine morajo biti v istem naklonu 35° do 45°. Drugačen naklon strehe od predpisanega

naklona je dopusten:

- če gre za rekonstrukcijo obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim

oblikovanjem ali zasnovo objekta ali

- če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 12 m,

- na steklenjaku/zimskem vrtu,

- na infrastrukturnih objektih (kot npr. TP).

(3) Ravna streha je dopustna le če:

- gre za ureditev (nadkritje) terase v pritlični etaži za gostinsko dejavnost;

- je objekt vkopan pod teren ali

- objekt leži na pobočju in je del vkopan.

- Za ravno streho se štejejo vse strešine v naklonu do 6°. Ravne strehe so dopustne nad kletno

etažo (kot pohodna terasa) na stropu kletne etaže in nad delom pritlične etaže, ki je sestavni

del večetažnega objekta. Površina ravne strehe lahko obsega do 40 % celotne površine

strešne površine objekta (merjeno v horizontalni projekciji, upoštevajoč tudi površino ravne

strehe).

(4) V območjih naselbinske dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine, na površinah

primarne rabe prostora in na površinah razpršene gradnje "z" morajo imeti prostostoječi

enostavni in nezahtevni objekti simetrično dvokapnico v naklonu 35° do 45°, enokapnice in

ravne strehe niso dopustne; na drugih območjih je naklon lahko nižji ali imajo lahko ravno

streho. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti

izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oz. nadaljuje preko pomožnega v

istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna

streha. V primeru nižjega pomožnega objekta ob visoki osnovni stavbi, je lahko streha

pomožnega objekta izvedena tudi tako, da je med kapom osnovne strehe in slemenom

pomožnega objekta presledek (osnovna streha se ne podaljša nad pomožni objekt), naklon

strešine pomožnega objekta mora biti enak naklonu strešine osnovnega objekta. Vrtne ute

imajo lahko šotorasto streho.

(5) Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena s skupno višino kolenčnega

zida, kapne lege in strešne konstrukcije. Višino se meri na zunanji strani zunanjega zida

(nosilne konstrukcije). Višino strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se meri v vertikalni smeri

od zgornje kote nosilne konstrukcije stropa zadnje polne etaže (od betonske plošče ali

stropnika, brez tlaka) do zgornje linije nosilne konstrukcije strehe (kot npr. špirovca ali strešne

plošče).

Navedene max. višine strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se uporabijo kot merilo tudi v

primerih, ko streha nima običajne izvedbe s kolenčnim zidom in kapno lego (kot npr. streha

brez kapne lege ali masivna izvedba v betonu ali izvedba z večetažnimi prostori).

Gradbeni materiali

Strehe morajo biti krite s kritino sive, črne, rjave ali rdeče, v območjih naselbinske dediščine in

vplivnih območjih kulturne dediščine pa sive barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki

oz. obliko, ki odraža drobno teksturo strešnikov ali skodel. Svetla pločevinasta kritina, ki ne

oksidira in ima močen odsev, ter prosojna barvasta kritina ni dopustna, razen na strehah z nižjim

naklonom od 35°. Na planinskih postojankah ima kritina lahko tudi drugačno teksturo (npr. gladka

površina, valovita in drugo). Bakrena kritina je dopustna na cerkvah, kapelicah, znamenjih in

vilah. Za steklenjake/zimske vrtove navedene kritine ne veljajo.

Iz meril in pogojev, opredeljenih v 22. členu Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje

Občine Kranjska Gora - Uradno prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB5:

Rušitev

V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega poruši, je potrebno ohranjeni del

obstoječega in nov objekt povezati v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina

morajo biti enaki.

Iz meril in pogojev, opredeljenih v 23. in 18. členu Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za

območje Občine Kranjska Gora - Uradno prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB5:

Pomožni objekti

(1) Pomožni objekti izven ureditvenih območij morajo biti pretežno izvedeni v lesu, dopustni so

le točkovni temelji in montažni betonski stebri. Pri oblikovanju je treba upoštevati razmerja in

oblikovanje tradicionalnih pomožnih objektov.

Vrste pomožnih objektov za kmetijstvo (ki so lahko manj zahtevni, nezahtevni in enostavni), ki

se postavljajo izven ureditvenih območij naselij so kozolec, senik, hlev s senikom, koritasti silos,

kmečka lopa, čebelnjak.

- Kozolec je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo sena in drugih kmetijskih

pridelkov. Pri obnovi in nadomestitvi je treba uporabljati les, dopustni so betonski temelji in

betonski stebri. Glede oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne oblike in razmerja. Dopustni

so samo enostavni (stegnjeni) kozolci in enojni kozolci z odprto lopo; stegnjeni kozolec z lopo

mora imeti najmanj dve okni, lopa pa je lahko izvedena največ na enem oknu.

- Senik je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo sena in drugih kmetijskih

pridelkov. Senik je zgrajen tako, da je v njem omogočeno dobro prezračevanje. Dopustni so

betonski točkovni temelji, sicer pa je uporabljen material les. Tla so naravna - zemlja ali kamen

(brez tlaka), dopusten je lesen pod, tako da omogoča cirkulacijo zraka in prezračevanje. Glede

oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne oblike in razmerja. Senik nima bivalnega prostora.

- Hlev s senikom (lahko tudi brez) in njemu sorodni pomožni objekti, je pomožni objekt za

kmetijstvo in se uporablja za zatočišče živine na paši ter za spravilo sena in drugih kmetijskih

pridelkov. Hlev je običajno zidan (masivna konstrukcija), senik, ki je postavljen na masiven hlev

pa je lesen in ima vse značilnosti senika. Temelji so lahko betonski, masiven obod - zid hleva je

lahko zidan ali betonski. Tla so naravna - zemlja ali kamen (brez tlaka), dopusten je lesen pod,

tako da omogoča cirkulacijo zraka in prezračevanje. Glede oblikovanja je treba upoštevati

tradicionalne oblike in razmerja. Hlev s senikom nima bivalnega prostora. Hlev s senikom in

njemu sorodni pomožni objekti, ki imajo masiven podstavek, se lahko urejajo le kot nadomestitve

na lokacijah nekdanjih takšnih objektov.

- Koritasti silos je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo krme. Dopustna je

izvedba betonske talne konstrukcije in krajnih opornih zidov. Dopustna je izvedba strehe nad

koritastim silosom s skeletno podporno konstrukcijo.

- Kmečka lopa je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo kmetijskih pridelkov in

orodja, male kmetijske mehanizacije. Dopustni so betonski točkovni temelji, sicer pa je

uporabljen material les. Tla so naravna – zemlja ali kamen (brez tlaka), dopusten je lesen pod,

tako da omogoča cirkulacijo zraka in prezračevanje. Glede oblikovanja je treba upoštevati

tradicionalne oblike in razmerja. Kmečka lopa nima bivalnega prostora.

- Čebelnjak je pomožni objekt za kmetijstvo, ki je namenjen gojenju čebel in pridelavi medu. V

čebelnjaku je lahko prostor za spravilo potrebne opreme za gojenje čebel. Temelj in podstavek

sta lahko betonska, sicer pa je uporabljen material les. Čebelnjak nima bivalnega prostora.

Pogoji za oblikovanje navedenih pomožnih objektov veljajo tudi v primeru postavitve na stavbnih

zemljiščih. V navedenih pomožnih objektih niso dopustni bivalni prostori in ne lastni priključki na

infrastrukturna omrežja in naprave.

(2) Pomožni objekti morajo biti izvedeni tako, da so lahko odstranljivi in je po njihovi odstranitvi

možna enostavna vzpostavitev prejšnjega stanja v prostoru.

(4) Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris. Dopusten je po en pomožen

objekt, v katerem naj bodo združene vse potrebe k osnovnemu objektu. Dodatno je dopustna še

samostojna vrtna uta.

(5) Vrtne ute morajo biti lesene. Stojnice morajo biti lesene, streha mora biti lesena, platnena ali

iz plastificiranega tekstila.

(6) Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.

(7) Sončnih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemenom strehe.

(8) Pomožni objekti samostojno ne smejo biti priključeni na infrastrukturne vode (vodovod,

kanalizacija, elektrika).

(9) Plinske cisterne, ki so vidne iz javnih površin, morajo biti obdane z lesenim ali sorodnim

zaslonom (ograjo) ali obsajene z živo mejo ali sorodno zasaditvijo.

Začasnih objektov ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini objektov naravne

dediščine.