REZERVIRANO - POTEKA POSTOPEK PRODAJE

Zazidljivo zemljišče v sončni vasi HRUŠICA v izmeri 255 m² na izredno lepi in sončni lokaciji s čudovitim pogledom – PRODAMO.

Zazidljivo zemljišče je  v neposredni bližini asfaltirane občinske ceste in se nahaja na severni strani sončne vasice Hrušica tik ob končanju urejenega naselja.

Zemljišče ima lasten dostop do javne občinske ceste.

Na zemljišču je trenutno postavljen starejši čebelnjak.

POGOJ NAKUPA:

Pogoj prodajalca je, da kupec plača 2% davka na promet nepremičnin.

10.1. VRSTE DOPUSTNIH DEJAVNOSTI, VRSTE DOPUSTNIH GRADENJ IN DRUGIH DEL TER VRSTE DOPUSTNIH OBJEKTOV GLEDE NA NAMEN

10.1.1. Vrste dopustnih dejavnosti:
 

Poleg bivanja so dopustni tudi kmetijstvo, poslovne dejavnosti in druge dejavnosti (površina prostorov za poslovne in druge dejavnost do neto 160 m² bruto tlorisne površine, za kmetijsko dejavnost lahko večja) in če so izpolnjeni naslednji pogoji:

 da prevladujoča raba obstoječe stanovanjske stavbe ostane stanovanjska,

 v novogradnjah so dopustne tudi samo poslovne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijstvom,

 da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki zagotavlja potrebne površine za normalno delovanje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev,

 da omogoča neposredno navezanost na prometno infrastrukturo,

 glede na obstoječe obremenitve nima bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij),

 da so dejavnosti dopustne v pritličjih objektov (nastanitveni prostori so dopustni tudi v višjih etažah).

V stanovanjskih stavbah se dopuščajo gostinske dejavnosti ter turistične nastanitve pod pogojem, da prevladujoče rabe stavb ostanejo stanovanjske.

10.1.2. Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del:

Gospodarska javna infrastruktura se lahko gradi (odstranitev, nova gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje) v vseh območjih urejanja, tudi v območjih predvidenih podrobnih prostorskih načrtov, v kolikor so pridobljena soglasja pristojnih organov.

Zasebna infrastruktura (kot so npr. hišni priključki), se lahko gradi (odstranitev, nova gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje) tudi izven stavbnih zemljišč ob soglasju občinskega sveta, kateremu se ob vlogi za izdajo soglasja predloži IDZ z že pridobljenimi projektnimi pogoji ter opredeljenimi in opisanimi variantami predlaganih rešitev. Poleg soglasja občinskega sveta mora investitor pridobiti tudi soglasje nosilca urejanja prostora, glede na namensko rabo območja varovanja zemljišča po katerem bi zasebna infrastruktura potekala.

Za vso infrastrukturo (javno in zasebno), ki je v prikazu prostora, je potrebno od upravljavca pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja ali začetkom kakršnegakoli posega, pridobiti projektne pogoje oziroma soglasje.

Začasni objekti so objekti sezonskega turističnega značaja ali objekti namenjeni uporabi v času prireditve, in se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna in priključena na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Lahko se postavijo samo na območjih, kjer potekajo športne, rekreacijske ali kulturne prireditve, in sicer samo v času prereditev. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah ter drugih površinah in objektih. Začasne objekte je potrebno po zaključku prireditve oz. sezone odstraniti. Postavitev kioskov je dovoljena na javnih površinah. Za postavitev je potrebno pridobiti predhodno soglasje pristojnega organa občinske uprave. S soglasjem se določi tudi čas trajanja postavitve kioska. Ekološki otok se oblikuje tako, da bo oblikovno skladen z elementi cestnega prostora in okoliške pozidave in da vidno ne bo moteč v prostoru. Umeščen mora biti na dobro dostopnem mestu. Postavitev lovilne mreže in prosto visečih mrež ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči.

Prostorski izvedbeni pogoji so, glede vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnje, postavitve in oblikovanje, podrobno opredeljeni v prilogi odloka – Tabela o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe so tudi objekti, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnega stavbe in služijo njenim prebivalcem. Nezahtevni, enostavni in začasni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske infrastrukture, ampak so lahko priključeni samo na obstoječe priključke.

Gradnja novih manj zahtevnih in zahtevnih objektov za oglaševanje v občini Jesenice ni dovoljena. Nezahtevni in enostavni objekti za oglaševanje v posameznih EUP se lahko gradijo v skladu Prilogo 1 (tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov) in občinskim odlokom, ki ureja plakatiranje in oglaševanje v občini Jesenice. Izjemo predstavlja oglaševanje na objektih, kjer je dovoljeno oglaševanje dejavnosti, ki se v predmetnem objektu nahaja. Dovoljeno je oglaševanje na drogovih javne razsvetljave v skladu z občinskim odlokom, ki ureja plakatiranje in oglaševanje v občini Jesenice. Oglaševanje na premičnih plakatnih mestih je dovoljeno v času prireditev in en teden pred prireditvijo v občini Jesenice. Oglaševanje na premičnih plakatnih mestih za potrebe volitev je dovoljeno v skladu z zakonom. Ni dovoljeno oglaševanje z laserji, baloni ipd., kjer tablo nadomesti druga osnova za oglaševanje.

Oblikovanje dozidav in nadzidav mora biti podrejeno kvalitetam oblikovanja osnovnega objekta, tako da se oblikuje gabaritno in oblikovno poenoten objekt. Etažnost dozidav k obstoječemu objektu je lahko enaka etažnosti obstoječega objekta, ne glede na gabarite, določene za posamezna območja podrobnejše namenske rabe v prostorskih izvedbenih pogojih. Pri nadzidavah je treba varovati silhueto naselja oziroma način pozidave obstoječe gradbene strukture. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta mora biti skladna s pogoji tega odloka. Rekonstrukcija obstoječih objektov se dovoli na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer je to skladno s pogoji, podanimi za posamezno območje podrobne namenske rabe. Rekonstruiranje objektov, za katere veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se načrtuje in izvaja s sodelovanjem pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine. Spremembe namembnosti in rabe objektov so dopustne za dejavnosti, ki so dopustne v posamezni EUP.

Ne glede na določbe prvega odstavka 56. člena, so na celotnem območju občine za prometno, komunalno, energetsko omrežje in naprave, objekte in naprave komunikacijskih in informacijskih omrežij, vodnogospodarske ureditve, za spominske plošče, spomenike in druga obeležja ter vadbene objekte dopustni naslednji posegi: novogradnje, vzdrževalna dela, rekonstrukcije in odstranitve. Ti posegi so dovoljeni ob upoštevanju veljavne zakonodaje. Na območjih z naravovarstvenim statusom je potrebno predhodno pridobiti naravovarstvene pogoje oziroma naravovarstveno soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave, na območjih kulturne dediščine pa je potrebno predhodno pridobiti kulturovarstvene pogoje oziroma kulturovarstveno soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine. Na poplavnih in vodovarstvenih območjih se lahko ti posegi načrtujejo le skladno z določili veljavne področne zakonodaje in ob predhodni pridobitvi vodnega soglasja.

Na celotnem območju občine, razen v proizvodnih in transportnih conah, dovoljeno graditi otroška in druga javna igrišča za športe na prostem, večnamenska igrišča, trge in zelenice. Ti posegi so dovoljeni ob upoštevanju veljavne zakonodaje. Na območjih z naravovarstvenim statusom je potrebno predhodno pridobiti naravovarstvene pogoje oziroma naravovarstveno soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave, na območjih kulturne dediščine pa je potrebno predhodno pridobiti kulturovarstvene pogoje oziroma kulturovarstveno soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine, ter po potrebi soglasje pristojnih služb s področja kmetijskih zemljišč in gozdov, če se s temi posegi posega na kmetijska oziroma gozdna zemljišča. Na poplavnih in vodovarstvenih območjih se lahko ti posegi načrtujejo le skladno z določili veljavne področne zakonodaje in ob predhodni pridobitvi vodnega soglasja.

Ne glede na določbe prvega odstavka 56. člena odloka o OPN so ureditve rekreativnih zelenih površin, sprehajalnih poti, trim stez ipd. možne na celotnem območju občine Jesenice z izjemo območja kmetijskih zemljišč, v kolikor so za posege pridobljena ustrezna soglasja pristojnih organov.

V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov.

10.1.3. Vrste dopustnih objektov glede na namen:

STAVBE:

 stanovanjske stavbe,

 nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti.

GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:

 gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.

NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI:

 Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP.

 Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila:

 Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavarovanja objekta pred zunanjimi vplivi.

 Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom.

 V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom.

10.2. MERILA IN POGOJI ZA GRADITEV OBJEKTOV IN IZVEDBO DRUGIH DEL

10.2.1. Funkcionalna in oblikovna merila in pogoji:

10.2.1.1. Tipologija zazidave:

v - Vaški tip stanovanjske pozidave, prosto stoječa hiša z največ dvema stanovanjskima enotama.

10.2.1.2. Velikost in zmogljivost objekta:

Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo po sestavi osnovnih stavbnih mas, višini, naklonu streh in smereh slemen, barvi ter teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora in hortikulturnih ureditvah, urbani opremi in drugih oblikovnih značilnosti prostora prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici.

Gabariti: pri določanju višine stavb je treba upoštevati tudi pretežno višino drugih okoliških stavb z enako namembnostjo, tako da nova stavba po višini ne izstopa več kot za 10% višine najbližjih stavb z enako namembnostjo. Večje odstopanje je dovoljeno za stavbe namenjene kvartarnim dejavnostim.

Stanovanjski objekti in stavbe za poslovne dejavnosti:

Gabariti - višinski gabarit: etažnost objektov do največ K+P+1+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 40 cm) ali K+P+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 250 cm), pri tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne etaže vsaj do ene polovice svoje višine vkopana v raščen teren. Možna je izraba druge kleti in druge mansarde, kjer je to mogoče in izvedljivo. Pri določanju višine stavb je treba upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti.

Gospodarske stavbe:

Gabariti:

 objekti na parceli (v osnovi podolgovat tloris, do največ 10 m širine), se lahko sestavljajo v nize ali skupine, če je taka postavitev značilna za naselje in če gre za gručasti oziroma vrstni tip organizacije dvorišča,

 tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:3,

 višinski gabarit: K+P+p (podstrešje) ali P+1+p (podstrešje). Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje, lahko pa so nižje),

 dopustna so tudi do 10 % odstopanja, če je to potrebno zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam nove zakonodaje.

10.2.1.3. Oblikovanje zunanje podobe objekta:

Strehe: obliko, naklon, kritino in smeri slemen je treba prilagoditi splošni oziroma kakovostni podobi okoliških objektov. Kritine naj bodo temnih barv (sive do grafitno sive, opečne rdeče barve) in ne smejo

biti odsevne. Osvetlitev podstrešnih prostorov in mansard je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Sončni zbiralniki ali fotovoltaični elementi ne smejo presegati slemena streh. Smeri slemen stavb naj bodo praviloma vzporedni s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoči vzorec smeri slemen prečno na plastnice.

Fasade: pri oblikovanju fasad je treba smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte, in sicer glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve in drugo (struktura, materiali). Zastekljevanje balkonov in lož je dovoljeno, vendar mora biti zasteklitev za celoten objekt enotna. Prav tako mora biti za celoten objekt enotno stavbo pohištvo (okna in vrata) ter ograje in drugi elementi na fasadi. Kot element fasade se lahko uporabijo tudi sončne (fotovoltaične) celice.

Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv; dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih tudi drugih (predvsem toplih) barv. Niso dopustne poslikave fasad in podobno; izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. Obnova fasad objekta se lahko izvaja v več fazah, vendar je treba v eni fazi izvesti obnovo vsaj ene fasade.

Stanovanjski objekti in stavbe za poslovne dejavnosti:

Streha:

 dovoljene so dvokapne simetričnega naklona, naklona 35° do 45°, smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta,

 večkapne strehe so dovoljene, kadar se želi optično zmanjšati volumen stavbe, kadar je smiselno poudariti drugo funkcijo stavbe od obstoječega okolja, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba) ali če gre za drugačno tipologijo objekta,

 dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih streh na osnovnih objektih, z ravnimi strehami – predvsem v primeru pokrivanja teras s streho, izvedbi vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav,

 dovoljeni so strešna okna, dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe, na eni strešini sta lahko največ dve enaki frčadi,

 na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe,

 dovoljena je kritina v barvi, ki bo usklajena z barvo strešin prevladujočih objektov na tem območju. Kritine ne smejo biti bleščeče.

Fasade: Poleg splošnih pogojev tega odloka velja pogoj: s prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta,

Splošno: Vsi drugi objekti na parceli morajo biti usklajeni z osnovno stavbo glede gabaritov, streh in fasad, vendar morajo biti manjši in nižji od nje.

Gospodarske stavbe:

Streha:

 dovoljene so klasične dvokapne strehe do 45°, enokapne strehe do 30° ali ravna streha,

 smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta,

 dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči,

 na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe,

 dovoljena je kritina v opečno rdeči, črni, temno sivi in rjavi barvi, glede na prevladujoči tip kritine v naselju. Kritine ne smejo biti bleščeče.

Fasade: Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo pogoji:

 oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi gospodarskimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta,

 dovoli in spodbuja se postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov,

 zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni oziroma v temnejši fasadni barvi,

 pri lesenih fasadah se uporabijo tradicionalne rešitve,

 vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo posameznih območij.

10.2.1.4. Lega objekta na zemljišču:

Zagotavlja se odmik od mej sosednjih zemljišč ob upoštevanju pogojev:

 najbolj izpostavljeni deli novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 2,50 m, nezahtevni in enostavni objekti najmanj 1,50 m. Škarpe in podporni zidovi morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 0,50 m. Manjši odmiki so možni ob soglasju soseda. Ograje se lahko gradijo na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo o tem pisno sporazumejo,

 objekti morajo biti med seboj oddaljeni skladno s predpisi s področja požarne varnosti, zaščite pred hrupom in odmiki od infrastrukture,

 pri gradnji komunalne in prometne infrastrukture ni potrebno zagotavljati odmikov od parcelnih mej.

Odmiki novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov so lahko manjši od določb iz prvega odstavka 61. člena, če zmanjšani odmiki ne rušijo vzpostavljenega prostorskega reda, ne kršijo zakonskih določil in se predložijo soglasja lastnikov sosednjih parcel v pasu 2,50 metrov od najbolj izpostavljenih delov novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov. Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov so lahko manjši od zgoraj določenih, če se predložijo soglasja lastnikov sosednjih parcel v pasu 1,50 metrov od najbolj izpostavljenih delov nezahtevnega in enostavnega objekta.

Odmiki škarp in podpornih zidov so lahko manjši od določb iz prvega odstavka 61. člena, če se predložijo soglasja lastnikov sosednjih parcel v pasu 0,50 metrov od najbolj izpostavljenih delov škarp in podpornih zidov.

Odmiki od javnih zemljišč se zagotavljajo v skladu z zakonskimi določili in ob upoštevanju pogojev upravljavcev teh površin.

V območjih ohranjenih vaških jeder in v podobnih območjih je pri določitvi lege stavbe treba slediti zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam, ki jih tvorijo že zgrajene stavbe v prostoru. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je treba novo stavbo praviloma postaviti na mejo, pod pogojem, da ima odvodnjavanje s strehe zagotovljeno na parceli, na kateri stoji.

Vsi gradbeni posegi, razen gradbeno inženirskih objektov, morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljeni najmanj 5,00 m oziroma v skladu s cestnoprometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je možno samo v soglasju z upravljavci cest ter takrat, ko morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja.

Če se bo poseg izvajal na stavbnem zemljišču, preko katerega potekajo obstoječe dostopne poti do kmetijskih in gozdnih zemljišč in ki meji na strnjene kmetijske in gozdne površine, je potrebno še naprej zagotavljati neoviran dostop do kmetijskih in gozdnih površin.

10.2.1.5. Ureditev okolice objekta:

Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Kadar niso možna drugačna zavarovanja brežin, se sme postaviti oporni zid. Kadar je potreben oporni zid višji od 3,00 m, se brežine zavarujejo stopničasto z več opornimi zidovi z vmesnimi terasami, ki morajo biti ozelenjene. Na območju stavbnih zemljišč je dopustna gradnja opornih zidov tudi kot manj zahtevnih objektov. Izven območja stavbnih zemljišč je dopustna gradnja opornih zidov kot manj zahtevnih objektov le za potrebe gradnje javne prometne infrastrukture, urejanja vodotokov in v primerih zagotovitve stabilnosti terena.

10.2.1.6. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: /

10.2.1.7. Velikost in oblika gradbene parcele:

Stavbno zemljišče je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma

je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Velikost stavbnega zemljišča mora zagotavljati pogoje za nemoteno uporabo objekta in njegove prostorske potrebe.

Za kmetije in kmetijske objekte se velikost stavbnega zemljišča določi ob upoštevanju velikosti, potreb po modernizaciji, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije) in vitalnosti kmetije.

Za bloke in stolpnice se velikost stavbnega zemljišča določi ob upoštevanju velikosti, prostorskih potreb, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor za tovorna vozila, zbiranje odpadkov oziroma ekološke otoke).

Za proizvodne objekte in delavnice se velikost stavbnega zemljišča določi ob upoštevanju velikosti, potreb po modernizaciji, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije) in vitalnosti dejavnosti.

Za objekte terciarnih dejavnosti se velikost stavbnega zemljišča določi ob upoštevanju velikosti, prostorskih potreb, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in zbiranje odpadkov).

Delitev zemljiških parcel za oblikovanje stavbnih zemljišč je dopustna pod pogojem, da se nove parcele v območju stavbnih zemljišč oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da imajo vse nove parcele zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Pri določanju novih parcel ni dovoljeno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po svoji velikosti ne ustrezajo kriterijem samostojnega stavbnega zemljišča.

Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel za nova stavbna zemljišča, možna za potrebe gradnje javne infrastrukture, v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.

10.2.1.8. Druga merila in pogoji:

Na celotnem območju občine so ob upoštevanju vseh režimov dopustne raziskave geotermičnih virov, izrabe sončne energije za ogrevanje in proizvodnjo energije pod pogojem, da raziskave in postavitve trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.

Na območju Karavank so dovoljeni manjši posegi za označitev, obnovo in opremo tematskih poti (kot so npr. geološka, rudarska…). Po posegih morajo biti površine sanirane in krajinsko nemoteče zavarovane proti eroziji.

Pri novogradnjah in povečanju kapacitete pri rekonstrukcijah, dozidavah, nadzidavah in spremembah namembnosti stavb, je treba na stavbnem zemljišču za dodane, spremenjene ali nove kapacitete (brez upoštevanja obstoječih kapacitet) zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah za stanovalce, zaposlene in obiskovalce. V kolikor na stavbnem zemljišču ni možno zagotoviti zadostnega števila parkirnih mest, je možno le- te zagotoviti na drugih stavbnih zemljiščih v oddaljenosti do 200 m zračne linije od stavbnega zemljišča, na katerem se izvaja poseg. Njihovo število se upošteva v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, PTI 1991) oziroma s posebnimi določili tega odloka.

Pod obstoječimi parkirnimi mesti je dovoljena gradnja podzemnih garaž. Število javnih parkirnih mest, ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati.

Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.

Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest, v skladu s področno zakonodajo.

Dejavnost oziroma raba objekta

minimalno število parkirnih mest

enostanovanjske stavbe

2 PM

dvostanovanjske stavbe

4 PM

večstanovanjske stavbe

2 PM/stanovanje + dodatno 1 PM/10 stanovanj

počitniške hiše (apartmaji)

1 PM/ počitniško enoto

bolnišnice, domovi za ostarele in varovana stanovanja za starejše občane

1 PM/5 postelj

dijaški in študentski domovi ter mladinska prenočišča

1 PM/10 postelj

vrtci, šole

2 PM/oddelek

športna igrišča

1 PM/250 m² površine igrišč

zdravstveni domovi

1 PM na 100 m²

prireditveni prostori, kulturne in športne dvorane

1 PM/5 sedežev

verski objekti

1 PM/20 m² uporabne površine

trgovine

2 PM/30 m² prodajne površine

gostilne (gostinski objekti z izjemo apartmajev)

1 PM/4 sedeže

gostilne s prenočišči

1 PM/2 sobi in 1 PM/6 sedežev

obrtni in industrijski objekti

1 PM/50 m² neto površine

skladišča

1 PM/100 m² neto površine

poslovni prostori s strankami

1 PM/30 m² neto površine